Datum objave: Mar 26, 2020 9:9:5 AM
Dragi starši, tako vi kot vaši otroci in mi šolski delavci se že drugi teden soočamo s situacijo, ki je za vse nas nova. Nanjo se različno odzivamo, eni bolj uspešno, drugi manj, odvisno od naše psihične stabilnosti, kajti pandemiji corona virusa so se pridružile socialno – ekonomske stiske, strahovi, tesnobe. V takšni situaciji se tako nam odraslim, še posebej pa otrokom porajajo mnoga vprašanja tesnobne narave in pomembno je, da se o tem znamo pogovarjati, in da te probleme rešujemo sproti.
Dr. Kristjan Lešnik Musek, znan slovenski psiholog in terapevt je izjavil, da ljudje v obdobju pandemije reagirajo na različne načine; s strahom in paniko, s tem, da ne jemljejo stvari resno in minimilizirajo stvari in so ljudje, ki so soodgovorni in odgovorni do sebe in drugih. Nagovarja nas, da uporabljamo trezno glavo. Brez panike in brez zanikanja grožnje virusa.
Na začetku je otrokom in odraslim ugajalo, da so se lahko zleknili pred TV, zasedali prostor pred računalnikom, vzeli v roke igralno konzolo ali telefon. Končno je to dovoljeno, celo zaželjeno.
Ampak počasi to ne bo dovolj oz. se bomo ob tem začeli počutiti slabo, nasičeno, utrujeno, nemirno, tesnobno, nezadovoljno, nekoristno.
Postaneš tečen, nemiren, kar prepiral bi se s kom, si agresiven ali pa se umakneš vase. V prsih te začne tiščati in sprašuješ se, če imaš morda »Korono«, ker se ti zdi, da ne moreš dihati. Verjetno je nimaš. Treba pa se bo pogovoriti.
Nekaj priporočil:
Ko opazite tesnobo in strah pri otroku, se pogovorite z njim. Otroku povejte, da ga razumete, kako se počuti in da boste poskušali narediti vse, da to mine. Da boste tukaj z njim, ko bo zanj najtežje in da boste poskrbeli zanj.
9 stvari, ki jih lahko rečete zaskrbljenemu otroku:
1. »Tukaj sem, s tabo. Varen si.«
2. »Bi malo zaplesala ali tekla, da se znebiva te zaskrbljene energije?«
3. »Povej mi, kaj se te muči. O čem razmišljaš v svoji glavi?«
4. »Kaj bi želel povedati temu, kar te skrbi (npr. Korona virusu)? Kaj bi skrb odgovorila? Kaj bi potem rekel ali naredil ti?«
5. »Narišimo to, kar čutiš in doživljaš.«
6. »Kaj čutiš v svojem telesu? Kje je skrb? Kako velika je?«
7. »Dihajva skupaj.«
8. »Razmisliva skupaj o tem, kaj bi se lahko zgodilo (strašljivi izhodi – pove otrok, smešni, realistični – pomaga starš).«
9. »Kaj lahko skupaj naredimo, da se boš ti bolje počutil?«
Vir: Fb: Post- Trauma Mama
DRUŽITE SE in POGOVARJAJTE – sedaj je res idealen čas, da se z otrokom pogovarjate. Otroci vas potrebujejo, potrebujejo, da jih slišite, razumete in jim razlagate stvari brez strahu in panike. Počnite stvari, ki vas povezujejo (družabne igre, kvizi, izdelovanje kakšnih izdelkov, kuhanje, vrtnarjenje, presajanje, spomladansko čiščenje….) in se tako spoznavajte na drugačen način. Ljudje imamo v sebi potrebo po tem, da razumemo, kaj se dogaja okrog nas. Vsak informacijski primanjkljaj težimo zapolniti. Otrokom je potrebno razložiti o samem stanju, priporočam Pravljico o koronavirusu (https://minirokice.si/pravljica-o-koronavirusu/. Besede pomagajo, celijo in pomirjajo otrokova čustva. To je tisto, kar otroci iščejo ves čas. V izolaciji pa toliko bolj.
Kako in na kakšen način poskrbeti za dobro počutje?
1. Poskrbite za gibanje in stik z naravo. Vem, da veste, da kadar se gibljemo ali delamo, to deluje kot terapija, ki na nas čudežno vpliva. Četudi je to delo na njivi ali vrtu, ali skrb za domače živali, sedaj še bolj koristi. Sprehod v naravo, v gozd ali na kakšen osamljen kraj je koristno tako za telo kot za duh. Otroci imajo radi gibanje, pogovor pa je takrat čisto drugačen. Vožnja s kolesom, sprehod s psom ali tek so aktivnosti, ki jih otroci potrebujejo. Poskrbite, da tudi oni izrazijo željo, kaj bi lahko naredili zunaj. Seveda upoštevajte varnostno razdaljo.
2. Osredotočite se na to, kaj lahko dobrega storite za druge in svoje bližnje Otroci radi pomagajo v kuhinji ali pri drugih domačih opravilih, kjer se počutijo vpletene, zato jim prisluhnite in jih vključite. Lahko kaj storijo za babice in dedke (telefonski klic, risbica, kakšno opravilo ali pogovor), kakor tudi za vas. Otroci so radi koristni in zato pohvaljeni. Razložite jim, da lahko vsak dan naredijo kaj dobrega za nekoga (lahko izberejo nekoga naključno). Naj se prijaznost širi naprej.
3. Pogovarjajte se o stvareh, ki niso povezane samo z virusom Covid-19. Pogovarjajte se, kaj boste počeli po koncu izolacije. Tema vseh pogovorov naj ne bo Covid-19, čeprav bi se zelo radi pogovarjali samo o tem. Koristno je, če vi določite čas za zaskrbljenost. Določite del dneva, ko boste do 20 minut razmišljali o bolezni in njenih posledicah, ostali del dneva pa misli o bolezni odženite stran oz. jih odložite za vnaprej določen čas. Morda vam zveni nenavadno, ampak, če boste pri tem dosledni, se bo čas neprijetnega razmišljanja sčasoma avtomatično zmanjšal.
4. To, da imajo otroci radi rutino ali načrtovanje aktivnosti, ni nekaj novega. Vsi potrebujemo načrtovanje in urnike, ker nas to pomiri in zbudi v nas občutek, da obvladujemo stvari. Pokažite jim, da je načrtovanje aktivnosti manj stresno, kakor to, če ni načrta, Vir: FB
5. Zabavajte se, da počnete stvari, ki jih običajno ne, in nimate časa zanje. Humor zelo dobro vpliva na nas. Pokažite svojo iznajdljivost, otroci jo bodo tudi. Smeh je nalezljiv, saj to veste.
6. Sproščajte se. Če čutite tesnobo, se zamotite s prijetnimi stvarmi in aktivnostmi (prebiranje knjige, klic prijateljev, gledanje televizije – jutranji program na SLO 1….,družabne igre, sproščanje z glasbo, s plesom, z meditaciijo, vajami za čuječnost ipd.). Uporabljajte sproščanje – pomirjanje lahko dosežete z izvajanjem sprostitvenih tehnik (priponka).
7. Poskrbite zase in za svoje bližnje. Tako vi kot vaš otrok potrebujete tudi čas zase, svoj prostor in svoj čas, da preživite tudi malce s svojimi mislimi. Ko opazite pri sebi, da je breme preveliko, da vas tesnoba in strah začenjata preplavljati, da v odnosu s partnerjem čutita pritisk, kar je v teh okoliščinah povsem običajno, je smiselno, da to opazite.
V kolikor opažate, da se tesnobnost in zaskrbljenost pri vašem otroku poglablja, da to vpliva na njegovo dnevno delovanje in aktivnosti, v kolikor se začnejo pojavljati dlje časa trajajoči psihosomatski znaki (bolečine v trebuhu, neješčnost, glavobol, splošno slabše razpoloženje ipd.) stopite v stik s šolsko svetovalno službo kajti zelo pomembno je da se stiske in z njimi povezane težave rešujejo sproti, da se le te ne bodo kasneje odražale na psihosomatski in telesni ravni in ogrožale otrokovo zdravje.
Dragi starši, prepričana sem, da nam bo s strpnostjo in odgovornim vedenjem uspelo, iz vsega pa bomo izšli veliko bolj previdni in odgovorni.
Pišete mi lahko na e-mail naslov: marinka.drofenik21@gmail.com
Mag. Marinka Drofenik
Šolska svetovalna služba