Metoda spodbuja gibanje, sodelovanje in hitro menjavanje aktivnosti. Učenci se premikajo po učilnici ter [… dopolni po potrebi …].
Cilj: večja dinamika pri učenju, aktivacija učencev, izmenjava idej.
Učenci se premikajo po učilnici. Na posameznih mizah jih čakajo naloge. Učenec opravi nalogo na mizi. Nato poišče novo prosto mesto (lahko je kakšno mesto več, kot je učencev). Na koncu prinesejo izpolnjene listke učitelju.
Cilj: aktivno učenje, povezovanje gibanja in miselnih procesov, večja osredotočenost. Primerno za utrjevanje, samostojno delo med ustnim ocenjevanjem znanja ...
Dva učenca skupaj obnovita snov ali besedilo. Vsak sme povedati le eno besedo/poved naenkrat, nato nadaljuje drugi.
Cilj: razvijanje sodelovalne komunikacije, pozornega poslušanja in povzemanja bistva.
Učenci po branju ali obravnavi teme zapišejo povzetek v eni povedi ali uporabijo ključne besede v obliki #hashtagov.
Cilj: utrjevanje bistvenih informacij in spodbujanje ustvarjalnega izražanja.
Po končani aktivnosti učenci razmišljajo o svojem učenju in odgovorijo na vodilna vprašanja, kot so: Kaj sem se naučil? Zakaj sem to počel? Kako lahko to uporabim v prihodnje? Kako bom izboljšal svoje delo? Katera vprašanja še imam?
Refleksija je lahko izvedena ustno (v paru ali skupini) ali pisno (na lističih, v zvezku, v spletni učilnici). Lahko jo vodi učitelj z vprašanji na tablo ali v obliki kratkega obrazca za samoevalvacijo.
Cilj in namen: Ta metoda spodbuja zavedanje o lastnem učenju (metakognicijo) – učenci ne razmišljajo več le o tem, kaj so se naučili, temveč tudi kako so se tega naučili in zakaj je to pomembno. Na ta način se učijo vrednotiti svoj napredek, razvijajo kritično razmišljanje in samospoznavanje, prevzemajo odgovornost za lastno učenje, se učijo postavljati cilje za prihodnje delo, lažje povezujejo učno snov z resničnim življenjem in s svojimi izkušnjami.Tak pristop spodbuja notranjo motivacijo, saj učenci postopno razumejo smisel učenja in razvijajo sposobnost samostojnega uravnavanja učnega procesa.
