novice2018_19‎ > ‎

Mladi raziskovalci po bobrovih sledeh in na svatbi pupkov

objavljeno: 6. maj 2019 04:31 avtor: Kozji Zmaj   [ posodobljeno 6. maj 2019 04:37 ]
Šestošolci smo se v okviru naravoslovnega krožka z go. Lidijo Čepin udeležili dveh srečanj mreže šol biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje. Prvo je bilo meseca marca v okolici naše šole, drugo pa v aprilu, v  Lesičnem. Srečanje so organizirali strokovni delavci Kozjanskega parka.
G. Dušan Klenovšek nam je v VCK predstavil bobra, zavarovano žival, ki ponovno naseljuje naše kraje. Presenečeni smo bili nad njegovo velikostjo, gosto, pomaščeno dlako,  prepoznaven pa  je predvsem po oranžnih sekalcih in ploščatem repu, ki mu pomaga pri plavanju.
Sledil je terenski ogled njegovega habitata ob reki Bistrici. Tam smo lahko opazili njegove sledi: objedeno  in podrto drevje, »sekance«, ki jih pušča za sabo, vhod v bobrišče, kjer biva, začetek gradnje jezu ...  Podnevi ga je težko opaziti, zato pa so v Podsredi ob bobrišču namestili kamere. S kančkom sreče ga bodo morda posnele v nočnem času.




Bober ni edina zavarovana žival, ki biva v naših krajih. Varovanja si posebej zaslužijo  dvoživke, saj so zaradi številnih dejavnosti človeka močno ogrožene. Na mokrotnem travniku v okolici Lesičnega smo imeli priložnost spoznati manj poznane pupke. Pri nas lahko srečamo tri vrste pupkov, velikega, alpskega in navadnega.
Najbolj opazni so spomladi, ko se samci odenejo v svatovske barve,  po hrbtu jim zraste greben in tako vabijo samice k parjenju. V jarku ob travniku smo našli navadnega in alpskega pupka. Ujeli smo jih z mrežo in večina učencev ga je prijela v roke in si ga lahko pobliže ogledala.
G. Dušan Klenovšek je ujel tudi kačo belouško, ki smo jo z navdušenjem opazovali. Lahko smo se jo tudi dotaknili. Zanimiv je bil tudi pogled na urha, dvoživko, ki v obrambi pred plenilcem pokaže svoj pisan trebuh in hlini smrt.

Pomladno raziskovanje narave nas je navdušilo. Komaj čakamo naslednjega, ko se bomo v mesecu maju podali na suhe travnike Vetrnika.

 

Izabela Godler, Mia Bricelj-Žuželj, Mia Lampič in mentorica Lidija Čepin

Comments