Zelena Evropa: Poljska, Litva

objavljeno: 15. maj 2018 01:46 avtor: Kozji Zmaj   [ posodobljeno 25. jun. 2018 04:34 ]
POLJSKA
V začetku aprila sva se z koordinatorjem projekta Zelena Evropa na OŠ Kozje, Gregorjem Vrabcem, udeležila projektnega sestanka v Elblagu na Poljskem. Na pot sva se odpravila v torek, 10. 4. 2018, ko sva iz letališča v Trstu poletela do poljskega Gdanska, od koder sva potovala do eno uro oddaljenega Elblaga. Ob prihodu je naju in druge udeležence sestanka iz Litve, Latvije in Italije prijazno pozdravila ravnateljica, učenci pa so pod mentorstvom učiteljev pripravili pozdravno prireditev. Med bivanjem sva se udeležila sestanka o zaključujočem se projektu in predavanja o metodah kritičnega mišljenja (TOC), ki naj bi ga razvijala sodobna šola. Poljaki so naju in druge goste popeljali tudi na ogled znamenitosti. Ogledala sva si grad Malbork, ki sodi med največje gotske gradove v Evropi, katedralo v Fromborku, kjer je svoje dni deloval slavni Nikolaj Kopernik, razvajala pa sva se tudi s poljsko kulinariko. Dnevi so tekli zelo hitro in v soboto zgodaj zjutraj sva se z lepimi spomini odpravila proti domu.    
Anja Smole                                    
      
 
                     
LITVA

Od 7. do 11. maja je v Litvi, v mestu Panevežys, potekalo zadnje srečanje v okviru projekta Zelena Evropa. Tja smo potovali jaz, moja sošolca Manca in Lan ter Anže iz 9. razreda.

Bil sem zelo navdušen in v velikih pričakovanjih. Najbolj sem se veselil vožnje z letalom, saj še nikoli nisem letel. Lansko leto sem septembra gostil učenca iz Latvije, kar je bila nepozabna izkušnja, zato sem vedel, da bo teden v Litvi super. V mesecu  pred  srečanjem je bil organiziran sestanek, kjer smo izvedeli potrebne informacije glede potovanja, ter da nas bosta spremljala gospod Gregor Vrabec in Franci Grobelšek. S prijatelji smo se že veselili. Dan pred odhodom sem spakiral kovček in vse potrebno za odhod. Noč ni bila dolga, izpred šole smo krenili ob 3:45 zjutraj. Na letališče v Ljubljani sta nas pospremila gospod Edo in gospa Marica, že na poti smo se presmejali do solz. Ko smo prišli na letališče, smo  predali prtljago in dobili vstopnice za let. Ko so nas pregledali, smo na let počakali v čakalnici.

Kmalu je prišel čas, da se vkrcamo. Vzlet se mi je zdel zanimiv in hiter, sedel sem ob oknu, tako da smo s prijatelji opazovali pokrajino Slovenije. Pol ure kasneje smo prispeli na Dunaj. Letališče je ogromno in lepo urejeno. Presedli smo na letalo, ki je bilo namenjeno v Vilno, glavno mesto Litve. Na letalu smo dobili čokoladico in pijačo,  kar se mi je zdelo zanimivo. Let je bil zelo miren in kmalu smo zaznali, da v Litvi ni višjih planot in vzpetin. Zanimivo je bilo opazovati tudi cestne povezave. Na poti smo opazili veliko jezer.

V Panevežysu so nas pričakale družine pri katerih smo bivali. Jaz in Anže sva bivala pri Orestasu, ki sva ga poznala že s srečanja v Kozjem. Mesto je bilo podobno kot v Sloveniji. Opazili smo le, da je bila reka, ki je tekla skozi mesto rjava, kar je posledica onesnaženja. Z družino smo se hitro ujeli. Orestas ima mlajšega brata, ki je zelo nagajiv. V hiši sta živela še babica in dedek. Dedek naju je imel zelo rad. Skupaj smo večerjali, Orestasova mami je odlična kuharica. Naslednji dan smo se spoznali še z učenci iz drugih držav, sledil je ogled šole. Šola je velika, obiskuje jo približno 750 otrok. Je zelo lepo poslikana z velikimi učilnicami, zmotilo nas je le, da  niso bile dobro prezračene.

Čez teden smo hodili na izlete. Najljubši mi je bil ogled gradu Trakai v katerem je bil muzej z različnimi eksponati. Grad  obdaja jezero, bilo je fantastično. Ogledali smo si tudi glavno mesto Vilna. Povzpeli smo se na zvonik, da smo lahko mesto opazovali od zgoraj. Imeli smo prosti čas, katerega smo s prijatelji zelo dobro preživeli.  V četrtek smo videli bizone, presenetilo nas je predvsem dejstvo, da bizoni živijo  tudi na prostem v Litvi.

Hodili smo v odlične restavracije. Jedli smo cepeline, litvansko specialiteto. Niso nam bili najbolj všeč, je pa bila zanimiva izkušnja. Spoznali smo še druge specialitete, poskusili domačo hrano in si ogledali muzej kočij. Naredili smo tudi kruh, ki je bil kisel, prinesel sem ga tudi domov.

Zadnji dan naju je dedek povabil v doma narejeno savno. Ta izkušnja je bila tudi prva. Zadnjo noč nisem spal. Poslovila in zahvalila sva se družini za prijetno bivanje. Ob treh zjutraj so naju pripeljali pred hotel, v katerem sta bivala učitelja. Let nazaj je potekal enako kot prej, le da smo prestopili na Poljskem v Varšavi. Utrujeni smo prispeli v Slovenijo in bili veseli, da smo videli naše prelepe hribe. Učitelja sta zelo lepo skrbela za nas in skupaj smo se precej nasmejali. V Kozjem so nas pričakale družine. Srečanja ne bom nikoli pozabil, bilo je super!

 Miha Švajger, 8. r., OŠ Kozje

 

Comments