Tehniški dan Zelena Evropa - Ogrožene živalske vrste našega okolja

objavljeno: 24. apr. 2017 23:25 avtor: Kozji Zmaj   [ posodobil 14. maj 2017 21:59 Franc Grobelsek ]
V okviru projekta Zelena Evropa so se učenci 9. r. podrobneje seznanili z varstvom narave, eno izmed panog biologije.

Spoznali so vzroke, zaradi katerih je danes trend izumiranja vrst v naravi tako velik, zakaj biotska pestrost močno upada, zakaj iz okolja izginjajo redke živalske in rastlinske vrste ...

V uvodnem delu so učenci spoznali svetovno, evropsko in slovensko zakonodajo s tega področja. Tako so se seznanili s pravilniki kot so  Rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, Zakon o varstvu narave,  s številnimi mednarodnimi konvencijami in Naturo 2000, dokumenti, ki jim je skupno to, da opredeljujejo, kako naj varujemo ekosisteme, habitate in ogrožene organizme, ki živijo v njih.

Še posebej so se dotaknili svojega domačega okolja in s pomočjo virov spoznavali kozjansko in obsoteljsko naturo 2000. Učenci so spoznali ogrožene ekosisteme svojega okolja kot so travniški sadovnjaki, suhi travniki Vetrnika, močvirne travnike Obsotelja, podzemne jame ... ter ogrožene živalske vrste, ki živijo v njih. Vsak učenec je izbrano ogroženo živalsko vrsto opisal, se seznanil z njenim bivališčem,  predvsem pa poiskal vzroke ogroženosti izbrane vrste ter načine oz. ukrepe, s katerimi jim lahko pomagamo pri ohranjanju v njihovem naravnem okolju.

Tako so učenci  z uporabo računalniških veščin izdelali 9 plakatov zavarovanih živalskih vrst našega okolja in jih razstavili pred učilnico naravoslovja.

In katere zavarovane vrste živali si lahko ogledate? Raka navadnega koščaka, ki živi v bistrih potokih Kozjanskega, malega podkovnjaka, ki prezimuje v podzemnih jamah, ptico vijeglavko, ki gnezdi v duplih starih sort jablan, črno žolno in hrošča alpskega kozlička, ki imata rada stara, debela drevesa,  pa ptico veliko uharico, ki je nikar ne vznemirjajte na skalnih gozdnatih področjih. Petelinček ni majhen petelin, pač pa metulj, ki ga ogroža zaraščanje suhih travnikov, medtem ko je  želva močvirska sklednica hvaležna, če se v naravo ne odlaga tujerodna želva rdečevratka, saj jo izpodriva iz njenega prvotnega habitata.  Hribskega urha pa boste na plakatu prepoznali po njegovi značilni svarilni barvi, ki jo ima na trebuhu. Varuje ga pred plenilci, mi pa ga lahko varujemo tako, da ohranjamo kolesnice na gozdnih poteh, v katerih se zadržuje voda. To je njegov habitat.

Vabljeni k ogledu!

Lidija Čepin
Comments