NOVICE IZ NAŠE ŠOLE




Spodaj si lahko ogledate originalne novice v polnem obsegu.

Projekt Erasmus+ nas je popeljal v Latvijo

objavljeno: 24. avg. 2017 02:14 avtor: Kozji Zmaj   [ posodobljeno 28. sep. 2017 04:34 ]

Naš video o Latviji:)

V vročih poletnih dneh si pogosto želimo osvežitve. Hladimo se v senci, na bazenu ali ob morju. Veliko je možnosti. Samo izbrati je treba pravo. Ohladijo nas lahko tudi spomini. Običajno nas zmrazi ob neprijetnih spominih, a v našem primeru ni tako. Prava osvežitev so bili dnevi, preživeti daleč na severu. Ob spominih nanje nam je pri srcu vedno toplo.

Sprejem v šoli

V okviru projekta Erazmus +, z naslovom Zelena Evropa, so bile v preteklem šolskem letu na OŠ Kozje izvedena številne aktivnosti.  Poleg spoznavanja naravnih danosti domačega okolja, so bili za učence in učitelje zanimiv izziv sodelovanja s partnerskimi državami iz Italije, Poljske, Latvije in Litve. Projekt omogoča tudi izmenjavo učencev in učiteljev ter spoznavanje naravnih in kulturnih danosti posameznih držav. Konec meseca februarja je tako prva skupina predstavnikov OŠ Kozje potovala na Sicilijo in se vrnila polna novih vtisov in doživetij.

Naša ekipa
V mesecu aprilu je bila na vrsti nova izmenjava. V Latvijo smo potovali učenci Matic Bezamovski, Leon Geršak, Matic Marcen in Nick Perc. Spremljali sta nas učiteljici ga. Mateja Kolar in ga. Marinka Žibret. Naše potovanje se je začelo v sredo, 18. aprila 2017 pred OŠ Kozje, že ob tretji uri zjutraj. Na hladno pomladansko jutro smo se poslovili od staršev, zložili prtljago v kombi in se odpravili na pot proti Dunaju. Tam smo na letališču opravili prijavo, oddali prtljago in čakali na letalo naše letalske družbe Air Baltic. Med čakanjem smo lahko opazovali letala in gnečo na letališču. Za vse učence je bil to prvi polet z letalom. Občutki so bili neverjetni. Ob vzletu nas je spremljala snežna nevihta, nad oblaki pa smo lahko opazovali čudovito modro nebo in kopasto odejo belih oblakov. Ob letu proti severu se je vreme izboljšalo in lahko smo si iz višine ogledali številna mesta in spreminjajočo se pokrajino. Po dvourni vožnji smo pristali v Rigi, glavnem mestu Latvije. Na letališču nas je pričakal taksist, ki nas je odpeljal do našega cilja, mesta Ventspils. Tja smo prispeli po triurni vožnji po čisto ravni cesti. Pokrajina ob poti je bila ravninska, opazili pa smo, da pomlad še ni prišla v te kraje. V Ventspilsu smo se najprej spoznali z družino gostiteljico, ki nas je lepo sprejela. Z Marcusom, našim vrstnikom in gostiteljem,  smo odigrali še nekaj iger, nato pa od utrujenosti kmalu zaspali. 

Naslednji dan smo po zajtrku odšli v šolo, najprej k pouku, nato pa so vsem gostom učenci šole pripravili kratek kulturni program. Nastopi učencev so bili zelo zanimivi. Prejeli smo tudi manjše darilce, v spomin na obisk v Ventspilsu. Ob dvanajsti uri smo se vsi zbrali pred šolo, kjer smo posadili drevo, ki bo raslo v spomin na mednarodni projekt Zelena Evropa. Po kosilu smo si ogledali mesto. Povzpeli smo se na  edini hrib v bližnji okolici, pa še ta je bil umetno zgrajen. Največ pozornosti smo namenili kipom krav, ki so razporejene po vsem mestu in so prava turistična znamenitost. Ta dan smo si tudi zapomnili po močnem in hladnem vetru, ki nam je najbolj ponagajal pri ogledu pomola v luki. Preostanek dneva smo preživeli z družino.

V petek smo obiskali Digitalni center mesta Ventspils. Prebivalci mesta lahko obiščejo ta sodobno opremljen računalniški center, ki jim nudi brezplačen dostop do interneta in računalnikov. Tudi učenci pogosto prihajajo tja in se učijo o programiranju, dizajniranju v različnih programih in izdelavi filmov. Tudi mi smo se lahko preizkusili v izdelavi 3 D modelov s pomočjo 3 D pisal. Izdelali pa smo tudi animacijo s pomočjo plastelina in kamer. Popoldne smo obiskali še kreativno hišo, planetarij in observatorij. V kreativni hiši lahko mladi koristno preživljajo prosti čas – izdelujejo lutke, rišejo, izdelujejo lesene izdelke … V planetariju smo si ogledali film o našem osončju, planetih in ozvezdjih. Večer z družino smo preživeli ob igranju košarke na šolskem igrišču.

V soboto je bila na vrsti ekskurzija v Kuldigo. Najprej smo si ogledali slapove na reki. Videli smo, kako se lososi trudijo preskočiti slap ob svoji selitvi proti toku reke. Nato smo obiskali peščeno jamo, ki je bila zelo zanimiva, saj je bila povsod okrog nas bela mivka. Po kosilu smo si ogledali mesto, nato pa obiskali velik grad, v katerem je bilo veliko sob in starinskih stvari. Najbolj zanimivo je bilo, ko smo se povzpeli na vrh grajskega stolpa, kjer smo lahko med snežno ploho občudovali razgled. Po vrnitvi v Ventspils smo z družino obiskali koncert v središču mesta. Na ta dan so v Ventspilsu odprli osrednjo fontano in ob tem se je odvijala velika glasbena prireditev. Kljub temu, da je bilo zelo mrzlo, je bila prireditev zelo dobro obiskana. Tudi mi smo se ta večer zelo zabavali in uživali v dobri družbi.

V nedeljo smo obiskali tri kraje, ki ležijo ob Baltskem morju. To so Kolka, Roja in Talsi. Skupaj z učitelji in učenci iz drugih držav smo se najprej z avtobusom odpeljali do Kolke. Kolka je kraj ob Baltskem morju, znano po čudovitih peščenih plažah in borovih gozdovih. Kljub čudoviti obali, polni školjk pa nas je hladen veter iz Baltskega morja kmalu prisilil, da smo poiskali zavetje. Na poti proti Roji smo se ustavili na učni poti, ki nas je popeljala skozi tamkajšnji gozd. Opazovali smo zanimivo rastlinstvo in živalstvo, še posebej smo bili navdušeni nad sledmi bobra. V Roji smo najprej obiskali peščeno plažo, nato pa smo se odpravili proti restavraciji. Tam smo najprej poskusili ribe v različnih omakah, pa tudi ribe, ki jih pripravijo tako, da jih prekadijo na smrekovih storžih. Izdelali smo vsak svoj korenčkov kolač, ki smo ga kot sladico pojedli po kosilu. Popoldne smo si v kraju Talsi ogledali jezero ter se povzpeli do cerkvice v bližini. Navdušeni nad pokrajino in doživetji tega dne smo se vrnili domov k družini v Ventspils.

Ponedeljek je bil zadnji dan našega uradnega druženja v Ventspilsu. Zjutraj smo se z Marcusom odpravili v šolo, kjer smo bili pri pouku tehnike. Z zanimanjem smo opazovali kakšne izdelke so izdelovali tamkajšnji učenci. Po tej uri smo se odpravili v center za mlade, kjer smo se učenci iz različnih držav igrali družabne igre. Zelo smo se zabavali, nova prijateljstva pa so se še utrdila. Po kosilu v olimpijskem centru smo se z učiteljicami odpravili na sprehod po mestu, kupili spominke in s slikami beležili spomine. Po odhodu k družini smo se počasi pripravljali za odhod. Marcus, naš gostitelj nam je pripravil lep zaključni večer. Zadnji dan smo tako navezali veliko prijateljskih vezi. S kar težkim srcem smo odšli spat, saj smo vedeli, da naslednji dan odhajamo.

Spanja ni bilo veliko, saj smo se morali v torek zbuditi že ob drugi uri zjutraj. Družina nas je odpeljala do hotela naših učiteljic, kjer nas je čakal prevoz do Rige. Ob slovesu smo se družini lepo zahvalili za prebivališče in hrano, ki so nam jo nudili, ko smo bivali pri njih. Ob našem drugem poletu smo znova uživali pri vzletu, samem poletu in pristanku na Dunaj. Na Dunaju smo bili veseli našega hišnika, ki nas je nato utrujene od dolge poti varno pripeljal v Kozje. Ob prihodu domov so nas tam že čakali naši starši, lepo pa so nas sprejeli tudi ostali učenci šole. Občutki ob ponovnem snidenju so bili res posebni.

Veseli smo, da smo imeli možnost obiskati Latvijo. Spoznali smo kulturo države ob Baltskem morju. Všeč nam je bila prehrana in urejenost države. Spoznali smo novo deželo s čudovito pokrajino, mrzlim podnebjem, a toplimi ljudmi, s katerimi smo se imeli lepo. Prav prijateljstva, ki smo jih v tem tednu spletli so nam ostala v najlepšem spominu in ob sodobnih načinih komunikacije jih pridno vzdržujemo. Veselimo se tudi novih doživetij, ki jih bomo ustvarili v mesecu septembru, ko bomo mi gostili prijatelje iz sodelujočih držav v projektu Zelena Evropa.

Po zapisu učencev prilagodila Marinka Žibret

 

 

 

 

 


 


Slovo od še enega uspešnega leta

objavljeno: 4. jul. 2017 03:43 avtor: Kozji Zmaj

V petek, 23. junija, smo se tudi učenci in zaposleni na OŠ Kozje poslovili od še enega, zelo uspešnega šolskega leta. Prireditev se je v kulturni dvorani Večnamenskega centra Kozje pričela  z nastopom učencev prve triade, ki so navdušili z recitacijo Gregorčičeve Soči. 

Mladinski pevski zbor  je za začetek svojega nastopa zapel slovensko himno, nato pa se je predstavil še z nekaterimi pesmimi, s katerimi je deset dni prej nastopil na veličastni prireditvi Zborovski Bum 2017 na stadionu Ljudski vrt v Mariboru. Sledila je podelitev priznanj, ki so jih na državnih tekmovanjih iz znanja osvojili učenci razredne stopnje. 


Tej podelitvi pa je nato sledila predstavitev projekta Erasmus + z naslovom Zelena Evropa, v katerega je naša šola vključena od letošnjega leta. Ker so štiri devetošolke, ki so se udeležile projektnega srečanja na Siciliji tega že predstavile učencem, je bil tokrat poudarek na drugem projektnem srečanju v Latviji. Trije osmošolci (ob enem devetošolcu), ki so se srečanja udeležili, so ob slikovnem gradivu predstavili svoje vtise . 




Predstavitvi je sledil še drugi del podelitve priznanj. 47 srebrnih in 170 bronastih priznanj, ki so jih učenci osvojili na šolskih prvenstvih iz znanja, so učencem že pred prireditvijo razdelile razredničarke. Iz rok ravnatelja pa so prejeli še osem zlatih in dvajset srebrnih priznanj, osvojenih na državnih tekmovanjih iz znanja. Vsaj eno priznanje na tekmovanjih iz znanja je ponovno osvojilo več kot 60 % vseh učencev šole, kar je gotovo dosežek s katerim se lahko pohvali le redko katera šola. Posebni knjižni nagradi sta dobila najuspešnejša učenca na tekmovanjih. Šestošolec Brest Lenarčič je osvojil štiri zlata priznanja na tekmovanjih iz matematike, razvedrilne matematike, prostorske predstavljivosti Matemček in tekmovanju Logična pošast, na mednarodnem matematičnem tekmovanju Pangea pa je osvojil drugo mesto. Dve zlati priznanji na tekmovanjih iz matematike in razvedrilne matematike in tri srebrna priznanja  je osvojil tudi sedmošolec Lan Gradišek. Devetošolci so svoja priznanja sicer prejeli že teden dni prej, kljub temu pa je ravnatelj še enkrat izpostavil dve zlati priznanji na državnem tekmovanju iz znanja biologije, ki sta ju osvojili Tamara Kos in Maja Krajnčič, Tamara Kos pa je ob tem prejela še priznanje Diamantni kenguru za osvojeno najmanj bronasto priznanje na tekmovanjih iz matematike v vseh devetih letih šolanja. 
Po nastopu otroškega pevskega zbora sta praktični nagradi prejela še izvrstna atleta Nick Perc in Miha Švajger. Nick je na državnem prvenstvu v atletiki zasedel 4. mesto v teku na 60 metrov v konkurenci starejših učencev, Miha pa v isti disciplini med mlajšimi učenci 5. mesto. Konec šolskega leta pa so zaznamovali Kozjanski zmajčki. Skupina osmošolcev, ki so osvojili 1. mesto na državnem tekmovanju Kuhna pa to, za kar so tudi oni prejeli knjižno nagrado. Vsemu naštetemu je potrebno dodati še dve ekipni tekmovanji in sicer tekmovanje Prvaki znanja, na katerem sta se kar dve šolski ekipi odlično odrezali na regijskem tekmovanju ter se uvrstili na državnega, ter tekmovanje Mladi genialci, kjer se je naši ekipi le za las izmuznila uvrstitev v finale.  

Več kot dovolj razlogov torej, da je ravnatelj v zaključnem govoru tudi to šolsko leto ocenil kot še eno v nizu izredno uspešnih let ter vsem učencem in zaposlenim zaželel brezskrbne in lepe počitnice.

Učitelji OŠ Kozje in ravnatelj Roman Gradišek

Tehniški dan Zelena Evropa - Znanilci pomladi

objavljeno: 14. maj 2017 22:05 avtor: Franc Grobelsek   [ posodobil 14. maj 2017 22:29 Kozji Zmaj ]

Učenci 1. triade so pomlad doživeli z vsemi čuti. Spoznali in opazovali so znanilce pomladi, na koži so čutili sonce in nežen vetrič, z rokami pa so spoznavali občutek prsti v rokah. Ves čas jih je spremljalo tudi petje ptic, ki so jih učenci z zanimanjem opazovali. Učenka 7. razreda Manca Berglez jim je ob mentorstvu naše učiteljice biologije ge. Lidije Čepin podrobno predstavila znanilce pomladi. Spoznali so različne vrste rastlin, ki so značilne za ta letni čas. 


Tehniški dan Zelena Evropa - Šege in navade

objavljeno: 14. maj 2017 22:02 avtor: Franc Grobelsek   [ posodobil 14. maj 2017 22:25 Kozji Zmaj ]

V začetku meseca aprila smo na OŠ Kozje izvedli tehniški dan. Učenci petega in šestega razreda smo se pri delu združili. Učiteljici sta nas razdelili v več skupin in dali navodila za delo.

Pri delu smo uporabljali računalnike, različne vrste literature, pa tudi brez ročnih spretnosti ni šlo. Raziskovali smo simboliko ptic in o njih izvedeli veliko zanimivega. Ob tem smo se tudi dodobra nasmejali. Po knjigah smo iskali pesmi, uganke in pregovore ter reke o pticah. Ugotovili smo, da jih je zelo veliko. Nekatere smo že poznali, za druge smo slišali prvič. Vmes se je ena skupina ob spremljavi kitare naučila pesem Došel je došel, Zeleni Jure, ki nam jo je na koncu tudi predstavila. Raziskovali smo velikonočni čas in obrede, ki so povezani s tem praznikom. Vse skupaj smo predstavili na plakatu, ki smo ga skupaj z ostalimi izdelki razstavili na hodniku šole. Fantje obeh razredov pa so se lotili izdelave Zelenega Jurija. Pri delu smo uporabljali bršljan, ki smo ga najprej osmukali, da smo dobili posamezne liste. Te smo pritrdili na trakove iz blaga ter jih nanizali na vrvico. Okrasili smo tudi klobuk in Jaka se je kot Zeleni Jurij veselo sprehodil po razredu ob predstavitvi pesmi. Tudi Jurija smo kasneje odnesli na razstavo.

Po končanem delu smo drug drugemu predstavili delo skupin, tako da smo se seznanili z delom vseh.

Laura Bratuša, Jerneja Sikošek, 5. razred

Tehniški dan Zelena Evropa - Ogrožene živalske vrste našega okolja

objavljeno: 24. apr. 2017 23:25 avtor: Kozji Zmaj   [ posodobil 14. maj 2017 21:59 Franc Grobelsek ]

V okviru projekta Zelena Evropa so se učenci 9. r. podrobneje seznanili z varstvom narave, eno izmed panog biologije.

Spoznali so vzroke, zaradi katerih je danes trend izumiranja vrst v naravi tako velik, zakaj biotska pestrost močno upada, zakaj iz okolja izginjajo redke živalske in rastlinske vrste ...

V uvodnem delu so učenci spoznali svetovno, evropsko in slovensko zakonodajo s tega področja. Tako so se seznanili s pravilniki kot so  Rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, Zakon o varstvu narave,  s številnimi mednarodnimi konvencijami in Naturo 2000, dokumenti, ki jim je skupno to, da opredeljujejo, kako naj varujemo ekosisteme, habitate in ogrožene organizme, ki živijo v njih.

Še posebej so se dotaknili svojega domačega okolja in s pomočjo virov spoznavali kozjansko in obsoteljsko naturo 2000. Učenci so spoznali ogrožene ekosisteme svojega okolja kot so travniški sadovnjaki, suhi travniki Vetrnika, močvirne travnike Obsotelja, podzemne jame ... ter ogrožene živalske vrste, ki živijo v njih. Vsak učenec je izbrano ogroženo živalsko vrsto opisal, se seznanil z njenim bivališčem,  predvsem pa poiskal vzroke ogroženosti izbrane vrste ter načine oz. ukrepe, s katerimi jim lahko pomagamo pri ohranjanju v njihovem naravnem okolju.

Tako so učenci  z uporabo računalniških veščin izdelali 9 plakatov zavarovanih živalskih vrst našega okolja in jih razstavili pred učilnico naravoslovja.

In katere zavarovane vrste živali si lahko ogledate? Raka navadnega koščaka, ki živi v bistrih potokih Kozjanskega, malega podkovnjaka, ki prezimuje v podzemnih jamah, ptico vijeglavko, ki gnezdi v duplih starih sort jablan, črno žolno in hrošča alpskega kozlička, ki imata rada stara, debela drevesa,  pa ptico veliko uharico, ki je nikar ne vznemirjajte na skalnih gozdnatih področjih. Petelinček ni majhen petelin, pač pa metulj, ki ga ogroža zaraščanje suhih travnikov, medtem ko je  želva močvirska sklednica hvaležna, če se v naravo ne odlaga tujerodna želva rdečevratka, saj jo izpodriva iz njenega prvotnega habitata.  Hribskega urha pa boste na plakatu prepoznali po njegovi značilni svarilni barvi, ki jo ima na trebuhu. Varuje ga pred plenilci, mi pa ga lahko varujemo tako, da ohranjamo kolesnice na gozdnih poteh, v katerih se zadržuje voda. To je njegov habitat.

Vabljeni k ogledu!

Lidija Čepin

Tehniški dan Zelena Evropa - Čistilne naprave

objavljeno: 24. apr. 2017 21:18 avtor: Kozji Zmaj   [ posodobljeno 24. apr. 2017 21:23 ]

Učenci 8. razreda smo se odpravili v Podsredo, kjer smo si ogledali rastlinsko čistilno napravo. Najprej nas je prijazno pozdravila ga. Barbara Ploštajner, ki dela v Kozjanskem parku. Povedala nam je, da so Maji in Azteki vodo vedno pili le med rastlinami. Rastlinsko čistilno napravo so 'izumili' Maji, ki so imeli kanalizacijo speljano v močvirja, ki so očistila vodo. Rastlinska čistilna naprava je sestavljena iz dotoka, usedalnika, kompostne grede, filtrirne grede in čistilne grede, bajerja in iztoka. Sestavljajo jo grede, postavljene ena za drugo, v katerih je pesek različnih velikosti. V gredah so posajene močvirske rastline: trstnice in šaši, ki so v kombinaciji z mikroorganizmi sposobne očistiti vodo. Za eno osebo je potrebno okoli 2,5m2 površine.

Rastlinske čistilne naprave iz vode odstranjujejo organske snovi, spojine dušika, fosforja, težkih kovin in druge strupene snovi. Po ogledu te čistilne naprave smo si iz plastenk tudi sami naredili čistilno napravo ter preizkusili njeno delovanje.

Nato smo se odpravili nazaj v Kozje, kjer smo si najprej v zbirnem centru ogledali kako ločujemo odpadke. Potem smo si ogledali umetno čistilno napravo v Kozjem. Na poti v šolo smo se lotili čiščenja območja ob cesti in v okolici šole ter nabrali lepo število odpadkov.

V šoli smo izdelali plakate na temo ločevanja odpadkov in rastlinske čistilne naprave.

Bil je res lep dan in naučila sem se veliko novega.

Nuša Omerzel, 8. razred

Tehniški dan Zelena Evropa - Dom za čebele

objavljeno: 24. apr. 2017 21:08 avtor: Kozji Zmaj

V ponedeljek, 3.4.2017, smo se učenke in učenci 7. razreda Osnovne šole Kozje odpravili v sadovnjak Kozjanskega parka, kjer nas je sprejel g. Dušan Klenovšek.

Najprej nam je pokazal hotel za čebele, v katerem so bivale čebele samotarke in ena od zanimivosti, ki sem jo izvedela je to, da čebele samotarke ne pičijo. Bili smo kar malo začudeni, ko nam je g. Dušan Klenovšek rekel, naj stopimo bližje. Nato smo se še malo razgledali po sadovnjaku. Ogledali smo si veliko različnih vrst jablan, bivališča pikapolonic in še veliko drugih zanimivih stvari.

Nato pa je napočil čas, da je po nas prišel avtobus, ki nas je odpeljal v šolo in že smo bili naproti drugemu delu našega tehniškega dne. Najprej smo si v razredu razdelili naloge, ki smo jih morali opravit zato, da smo tudi mi lahko izdelali hotel za čebele. Ker smo osnovni okvir že imeli narejen, smo lahko začeli kar z lakiranjem tega hotela. Ko smo to naredili smo lahko začeli meriti, rezati in brusiti trstiko. Kar nekaj dela nam je prihranil g. Dušan Klenovšek, ki nam je nekaj pripravljene trstike podaril. V majhna debla smo morali zvrtati luknje, da bodo čebele tam notri lahko odložila jajčeca. Nato smo vse to lepo zložili v hotel za čebele, ter na vrh dali tudi slamo za okras ali pa tudi zato, da se bodo notri lahko vselile pikapolonice. Preko hotela smo na koncu dali še mrežo, da ne bi kakšen kos ali vrana skljuvala ven vso trstiko Zraven hotela smo postavili tudi sliko zmajčka, ki jo je narisala ena izmed sošolk.

Tako smo tudi končali ta dan, ki je bil zelo zanimiv in poučen. In ponosi smo, da smo nekaj naredili za naravo oziroma za živali.     

 Anja Pečnik, 7. razred

Tehniški dan Zelena Evropa - Obisk Gruske jame

objavljeno: 24. apr. 2017 20:56 avtor: Kozji Zmaj   [ posodobljeno 24. apr. 2017 21:20 ]

Učenci 4. razreda so obiskali Grusko jamo.

''Ogled smo pričeli pri ponikalnici. Ozek potoček se zliva v jamo in izgine. Po kolovozni cesti smo se odpravili v Grusko jamo in med potjo opazovali rastline, kalužnico in čemaž. Slednji ima okus po česnu in ga lahko jemo. Čemaž večkrat ljudje zamenjajo s šmarnico in jesenskim podleskom, ki sta strupeni rastlini.

Prišli smo do potoka Gruska, čez katerega so naredili mostiček. Ob njem je tabla, na kateri so narisane živali in rastline, ki določajo onesnaženost ali čistost voda in rastlin, ki rastejo ob potoku. Potok Gruska se izliva v Bučo, ta pa v Sotlo. Pot smo nadaljevali do table, ki je označevala tla v jami. Gospa Mojca je povedala, da v zemlji živijo deževniki, voluharji, krti… Iz naših teles smo naredili kvadratni meter, če bi dobili še pokrov, bi to bil kubični meter in na takem prostoru lahko živi približno 400 deževnikov. Videli smo tudi prerez tal.

Pot se je nadaljevala do mlake. Tam smo pomalicali, nato pa si pogledali rjavo žabo, krastačo in pupka na tabli, ki označuje, katere živali živijo v mlakah. Ogledali smo si tudi slap, ki pa takrat ni bil slap, saj že dolgo ni deževalo. Po skali je teklo zelo malo vode. Pot nas je vodila do Puščavnikove jame, v kateri živijo netopirji. Nekoč pa je v njej živel mož, ki je bil razočaran v ljubezni. Na zaključku ogleda smo rešili še učni list in se nato z avtobusom odpeljali v šolo, kjer smo z delom nadaljevali.''

 Mia Bricelj Žuželj, 4. razred




Projektno srečanje v Kozjem

objavljeno: 3. apr. 2017 23:18 avtor: Kozji Zmaj   [ posodobljeno 18. feb. 2018 05:37 ]

 

SREČANJE PROJEKTNIH PARTNERJEV na OŠ Kozje v okviru projekta Vključevanje migrantskih otrok v družbo s pomočjo dramskih aktivnosti

 

 

1. 3. 2017 smo  v sklopu mednarodnega projekta S- integration of Immigrants by using Drama Aplications na Osnovni šoli Kozje gostili projektne partnerje iz Denizlija in Univerze Pamukkale v Turčiji.

Gostje so bili Milenca Krajnc - županja občine Kozje, učitelji Fatma Susar - profesorica na Univerzi Pamukkale, Ramazan Yilmaz - direktor institucije za izobraževanje odraslih v Denizliju, Lidija Sovinc – direktorica LURS-a, Mojca Vuković, koordinatorka mednarodnih projektov na LURS-u in devet spremljevalnih učiteljev iz Denizlija.

Goste je najprej pozdravil Roman Gradišek, ravnatelj OŠ Kozje. Zaželel jim je dobrodošlico v Kozjem in prijetno počutje na šoli, ter jim predstavil delovanje šole in vrtca. Županja občine Kozje je gostom opisala naravne danosti občine Kozje in nanizala nekaj bistvenih podatkov o občini Kozje.

Sledil je kratek kulturni program. Učenci prvega in drugega razreda so zapeli angleško pesem, nato pa so lahko prisluhnili še nekaj zimzelenim slovenskim pesmim v interpretaciji violine, kitare in petja.

Po kulturnem programu sta si direktor Ramazan Yilmaz in ravnatelj Roman Gradišek izmenjala darili.

Nato je sledil kratek ogled šole in vrtca.

Goste je izredno zanimalo način in metode opismenjevanja učencev v prvi triadi OŠ. Tako so pritegnili izredno pozornost in vzbudili interes po izmenjavi dobrih praks učiteljem na OŠ Kozje. Učenci so jih radovedno in vedoželjno opazovali.

 

Po ogledu je imela profesorica Fatma Susar predstavitev petih drama tehnik z učenci 7. razreda, ki sta se jim pridružili še učenki migrantki iz Brazilije.

Učenci so z velikim interesom sledili posamezni delavnici. Ob glasbi so se urili v sposobnostih osredotočanja na bistvo naloge. Vaje so bile namenjene spoznavanju samega sebe, oblikovanju stopnje zaupanja vase in v drugega ter razvijanje sposobnosti empatije. Dramske aktivnosti so v izobraževanju pomembna metoda za soočanje s težavami v procesu prilagajanja. Z dramatizacijo otrok se razvija sposobnost empatije in lažje razume druge posameznike in dogodke okrog sebe.

Učenci so spontano in z velikim navdušenjem ter z entuziazmom sledili vajam. Tako je zaradi velikega zanimanja ga. Fatma nekoliko podaljšala program.

Po izvedenih delavnicah jim je obljubila, da jih zagotovo obišče še enkrat, na naslednjem srečanju. Obisku na šoli je sledil ogled naravnih lepot Kozjanskega parka in obisk Olimja.

Potovanje na Sicilijo

objavljeno: 19. mar. 2017 23:51 avtor: Kozji Zmaj

Letos se na OŠ Kozje izvaja mednarodni projekt Erasmus+ z naslovom Zelena Evropa, ki je financiran s strani Evropske komisije. V njem sodelujejo šole s Poljske, Slovenije, Latvije, Litve in Italije. Namen projekta je skrb za okolje ter spoznavanje rastlinstva in živastva partnerskih držav. Tamara, Mihaela, Maja in jaz smo bile izbrane, da potujemo na delovno srečanje v Italijo. Z nami sta šla učitelja g. Gregor Vrabec in ga. Lidija Čepin. Ko smo izvedele novico, da bomo potovale na Sicilijo, smo bile navdušene. Nisem si mislila, da bom jaz izbrana za to potovanje, zato me je to še bolj razveselilo. Dogovorili smo se, da bomo naredili predstavitev o Sloveniji v angleškem jeziku. Mene je to navdušilo, saj sem vedela, da bom morala komunicirati v angleščini, kar mi je dalo še večji zagon, da se potrudim. S pomočjo naših učiteljev smo pripravili dolgo predstavitev o Sloveniji, našem kraju Kozje, šoli, magičnih kotičkih, parkih itd. Med zimskimi počitnicami smo se dobili v šoli, da se dogovorimo o poteku bivanja na Siciliji.  Zaradi navdušenja, in tudi malo zaradi nervoze, nisem mogla zaspati.
Tako je prišla nedelja, 26. februarja, ko smo se iz Kozjega v nočnem času odpravili na letališče v Trst. Starše je zelo skrbelo, kako bomo punce preživele skoraj en teden brez njih. Jaz pa sem komaj čakala, da spoznam nove prijatelje iz različnih držav. V kombiju se je čutilo navdušenje nad spoznavanjem Sicilije. Ob šestih zjutraj smo prispeli na letališče v Trstu. Šele ko sem stopila na letalo, sem začela razmišljati, da je zdaj čas za uživanje in raziskovanje. Nisem mogla skrivati navdušenja nad mojim prvim letom z letalom. Po dveh urah vožnje smo se približevali letališču v Kataniji. Prva stvar, ki smo jo opazili, je bila zelena pokrajina in cvetoče rastline. Zdaj mi je bilo jasno, zakaj se projekt imenuje Zelena Evropa. Iz letališča smo se odpeljali v kraj San Pietro Clarenza. Po poti smo lahko opazovali rastline, ki jih v Sloveniji gojimo doma. Nisem si mislila, da bom videla kupe smeti in odvrženo plastiko v travi in ob cestah. Tudi urejenost hiš, cest in prometa se razlikuje od Slovenije. Prispeli smo do prelepega trga v središču kraja. Tam so nas pričakale družine, pri katerih smo bivale do petka. Midve z Majo sva šli k zelo prijetni, dobrosrčni in povezani družini. Pogovarjali smo se, da sva bili razočarani nad smetmi. Potarnali so, da njih to zelo moti. Prvo kosilo na Siciliji mi je bilo zelo všeč zaradi okusne lazanje in odlične torte. Čeprav niso vsi znali govoriti angleško, smo se lahko sporazumevali in imeli super.
Naslednji deževni dan so nas odpeljali do šole. Tam smo imeli prijeten sprejem kar na hodniku. Otroci so zapeli in zaigrali himno na flavte in zaplesali tradicionalni ples. Sledil je sprejem pri županih dveh krajev. Zelo me je zmotilo, da smo za kosilo jedli testenine in glavno jed iz plastičnih krožnikov. Sledile so predstavitve držav, ki sodelujejo v projektu. Ni me skrbelo, kako bom govorila angleško, ker smo se na predstavitev zelo dobro pripravile. Tamara, Mihaela, Maja in jaz smo vse učitelje in vrstnike presenetile s samozavestnostjo in dobrim znanjem angleščine. Niso mogli verjeti, da smo Slovenijo predstavile tako odlično. Z dobrimi občutki smo odšli k družinam. Zvečer smo bili priča neverjetnemu dogodku, ki ga ne doživi vsak obiskovalec Sicilije. Lava je bruhala iz vulkana Etna. Neverjetno, da smo tam bili ravno v tem času. Ta dogodek si bom za vedno zapomnila.
Sledil je torek in ogled vulkana Etna. Opremili smo se v zimsko obutev in topla oblačila, saj je na Etni bil sneg. Ko smo pogledali v nebo, smo videli dim, ki se je kadil iz petih kraterjev. Slišali smo bobnenje in pokanje v kraterjih. Vodič nas je peljal do čudovitih mest, kjer smo si lahko ogledali nedelujoče kraterje. Imele smo tudi čas za zabavo in se malo kepale. Sneg je prekrival črno kamnino, lavo. Kljub napornemu pohodu sem še vedno opazovala kraterje in kako se je iz njih kadilo ves dan. Videli smo tudi novinarje in snemalce, ki so poročali o tem dogodku. Prileglo se je kosilo. Nisem bila navdušena nad testeninami in nezačinjeno hrano. Zdaj bolj cenim hrano v Sloveniji.  

Ker me je zanimalo, kaj si bomo v sredo lahko ogledali v kraju Taormina, sem šla na internet pogledat slike. Nisem mogla verjeti svojim očem, ko sem videla amfiteater! V šoli smo se o tem učili pri zgodovini in zdaj sem si ga lahko tudi sama ogledala. Res neverjetno, da se je to ohranilo tako dolgo. Po poti do mogočnega gledališča smo lahko opazovali palme, agave in druge rastline. Videli smo tudi popoln razgled na vulkan Etna in morje. Sprehajali smo se po urejenih ulicah, kjer je bilo ogromno trgovinic s spominki. Bil je čas še za tek po ozki uličici. Presunili so me čudoviti balkoni z rožami ter trg, kjer je bila cerkev in prelep pogled na morje in Etno. Nadaljevali smo pot v mesto Aci Trezza. Videli smo velike in majhne otočke iz lave.  Bilo je zelo sončno in toplo, ampak zelo vetrovno. Za kosilo sem pričakovala testenine, tako kot ponavadi in nisem se zmotila. Nenavadni okusi mi niso bili všeč. K sreči smo za glavno jed dobili pomfri in dunajski zrezek. Na poti domov smo se ustavili pri gradu Aci Castello. Tam smo videli botanični vrt. Ni manjkalo različnih kaktusov in palm. Ta dan mi je bil najbolj všeč.

Bil je četrtek, predzadnji dan pred odhodom v Slovenijo. Ogledali smo si sotesko reke Alcantara. Po poti kjer smo hodili, smo opazovali drevesa, ki so bila polna limon, mandarin in pomaranč. Tako zelo je dišalo! Pri nas lahko jeseni pobiramo s tal jabolka, pri njih pa marca pobirajo zrele plodove pomaranč. Prišli smo do slapov, ki jih je izoblikovala lava. Kosilo smo imeli na turistični kmetiji in že peti dan smo jedli testenine. Poskusila sem tudi pečenico z janežem in ni mi bila ravno všeč. Zvečer pa smo se z družino odpravili v restavracijo, kjer sem jedla arančin - tipično sicilijansko jed in na presenečenje mi je bila zelo všeč. Ta večer je bil tudi zadnji, ko smo se z družino poveselili.

Tega dne se nisem veselila, saj je bil zadnji pred odhodom. Z Majo sva sodelovali pri pouku glasbe. Učenci so igrali na flavte. Kot je bilo videti, so učenci bolj živahni kot na naši šoli. V razredu ni bilo tišine kot pri nas. Po pouku je sledilo skupno zadnje kosilo. Jedli smo pico s pistacijo. Kot sladica je bila nutella s pistacijo. Sodelujoči učenci iz Litve, Latvije, Poljske in Slovenije smo prejeli certifikate o udeležbi na srečanju. Napočil je najtežji trenutek. Posloviti se od prijaznih ljudi, ki so skrbeli zame od nedelje do petka. Nisem si mislila, da se bova z Majo tako navezali na tuje ljudi, ki jih prej nisva poznali. Za vedno si jih bom zapomnila! Bilo nama je zelo hudo, zato sva potočili kakšno solzo. Kar nisem hotela oditi nazaj v Slovenijo. Na poti na letališče smo se štiri punce in učitelja odpravili v mesto Katanija. Nisem mogla verjeti svojim očem, kako je to lepo. Stavbe, ki imajo zgodovinsko vrednost, so mi bile najbolj všeč. Napočil je čas, da se odpravimo na letališče in pristanemo v Trstu. Tam so nas v poznih večernih urah pričakali starši, ki niso skrivali navdušenja, da smo se vrnili.

Ta izkušnja mi bo vedno ostala v spominu. Moja zaskrbljenost je bila odveč, saj sem uživala v družbi odličnih ljudi.

Katja Žurej, 9. razred, OŠ Kozje


1-10 of 12